Sokolski domovi in imetje sokolov ter njihovo lastninjenje in koriščenje v sosledju časa

Starosta: dr. Herman Berčič

Sokolski domovi in sokolsko imetje nasploh so bili v sosledju časa na slovenskih tleh eden nosilnih stebrov delovanja SOKOLOV. Telovadno gibanje ali širše sokolsko gibanje brez navedenih domov ni imelo ne materialne, ne organizacijske in vsebinske ter posledično tudi ne domovinske oz. narodnostne osnove. V bistvu je bil to »Condicio sine qua non« (neizogiben pogoj), razvoja slovenskega sokolstva. Na tem so temeljile Murnikova (dr. Viktor Murnik), razvojna sokolska »doktrina« in temeljne smernice razvoja sokolskega gibanja.

Sokoli in Sokolice so z lastnimi materialnimi in finančnimi sredstvi in donacijami ter s svojim delom gradili in tudi zgradili številne sokolske domove po vsej Sloveniji, ki so bili središče telovadnega, kulturnega in narodnostnega delovanja. Tako je bilo zgrajenih preko 120 sokolskih domov. Natančno število naj razkrije študija. Kot kažejo zgodovinski viri in zapisi ter bogato slikovno gradivo sokolski domovi niso bili le središče telovadnega gibanja in telesne vadbe, marveč tudi bogatega kulturnega dogajanja in številnih dejavnosti, ki so budile in ohranjale slovenstvo, utrjevale domoljubje in narodnega duha.

Z velikim trudom, ki je bil že takrat zavidanja vreden in je danes še bolj, so bili zgrajeni sokolski domovi, ki naj bi služili številnim generacijam in prihodnjim rodovom slovenskih sokolov. Vsi so bili vpisani v zemljiško knjigo in so predstavljali kolektivno lastnino sokolov. V sosledju časa in posameznih zgodovinskih dogodkov, je lastnina na tak ali drugačen način prehajala in prešla na nove lastnike. Kakšna je bila ta pot oz. lastninjenje ?

Sokolska zveza Slovenije je prva poklicana za iskanje odgovorov na številna vprašanja v zvezi z lastninjenjem sokolskih domov in sokolskega imetja ter postopki, ki so spremljali navedeno lastninjenje. Nekaj poskusov je bilo v preteklosti že opravljenih, vendar subjektivne ocene in laični razmisleki ob tem niso dovolj. Zato predlagamo, da se izvede celovita projektna študija, ki naj objektivno izhaja iz zgodovinskih dejstev in temeljnih spoznavnih izhodišč. Izbrana raziskovalna pot z dobljenimi izsledki in zaključki, naj bo verodostojna in taka, da jo neodvisni raziskovalci lahko znova prehodijo. Dobljeni izsledki naj bodo skupaj z zaključnim poročilom osnova za delovanje v prihodnje. Na tej osnovi naj se dokončno sprejmejo ali ovržejo dosedanje razlage o lastninjenju sokolskih domov in imetja sokolov, brez takšnih ali drugačnih pravniško prirejenih posegov. Tako naj bi se izognili različnim neosnovanim razlagam in interpretacijam ter neetičnim in samosvojim posegom v preteklo lastninjenje in tudi v današnje tovrstne posege.