V Murski Soboti se je po I. svetovni vojni začela prebujati narodna zavest, napredni prebivalci našega mesta so spoznali koristnost športne dejavnosti in se začeli zavzemati za ustanovitev sokolskega društva v naši sredini. Novosti so prinašali domov ljudje, ki so te aktivnosti že spoznali drugje. V sokolskem gibanju je bila poudarjena narodna zavest in naloge sokolstva so bile, da s pomočjo gibalnih aktivnosti vzgaja nove generacije.
Sokolsko gibanje, ki je bilo že razširjeno v Sloveniji, je prodrlo tudi v Prekmurje, oziroma Mursko Soboto. Telovadno gibanje v takratnem času, ki so ga izvajali »Sokoli« je bilo že poznano in zamisli o društvenem delu v Murski Soboti so bile že takoj po končani I. svetovni vojni. Prekmurci smo bili desetletja pod madžarsko oblastjo. V novi državi se je začelo telesnovzgojno in kulturno prosvetno delo in v našem mestu – Murski Soboti, je nastalo prvo društvo.
V tem zapisu je zajeto vso razpoložljivo gradivo o sokolskem gibanju v našem mestu. Težava je bila v tem, da arhivi niso ohranjeni, saj jih je okupator v začetku II. svetovne vojne zažgal, oziroma odpeljal. Del dragocenega gradiva je ostal pri posameznikih, ki so ga ohranili in tudi predali v hrambo v Pomurski muzej Murska Sobota. Prav Pomurski muzej je veliko prispeval k nastanku tega zapisa, saj je bilo razpoložljivo gradivo zlahka dosegljivo in na voljo za uporabo.
Kar precej gradiva je bilo na voljo v takratnem časopisju in sicer nekoliko manj v prvem desetletju, nato pa se je število časopisov, ki so prinašali sokolske dogodke povečalo in v zapisu je razvidno, kako narašča v drugem desetletju število pridobljenih prispevkov. V zapis je vključeno vse kar je bilo dosegljivo, posamezni dogodki so prikazani z različnih poročanj takratnega časopisja.
Vse našteto obogati celotni zapis in s pregledom gradiva lahko vsak ljubitelj zgodovine športnega dogajanja v našem mestu pridobi celotno sliko razvoja in to na športnem in kulturnem področju, ki ga je pokrivala dejavnost soboškega Sokola.
Vidimo, da smo v obdobju navedenega Zapisa: »Soboška sokolska leta 1920 – 1941« s sokolskim društvo zastavili prve organizirane oblike športne dejavnosti v našem mestu.
Mesto je pridobilo tudi še danes pomembne športne objekte: Sokolski dom, letno kopališče in mestni stadion Fazanerijo. Bogata in pestro pripravljena je bila kulturna dejavnost: dramska, pevska, glasbena, lutkarska, likovna ter predavanja, zabavni program, knjižnica ter tombole…
Sokolsko društvo Murska Sobota je pomembno tudi za širjenje športnih, kulturnih in zabavnih dejavnosti, kar je doseglo s številnimi svojimi četami v Prekmurju. Uspeh je bil v tem, da je skupno sodelovanje pritegnilo številne mlade.
V letu 1929 je sokolska organizacija prešla pod okrilje državne uprave in bila glavna nosilka za športno dejavnost (Sokol Jugoslavije je deloval vse do II. svetovne vojne).
Sokolsko društvo se je sofinanciralo z državnimi sredstvi, pred letom 1929 so bila posamezna obdobja kar sušna in se je bilo treba potruditi z zbiranjem sponzorskih sredstev, članarin, organizacijo zabavnih prireditev in plesov. V svojem obdobju je sokolsko društvo izvedlo kar 12 tombol. Bile so dober viri dodatnih prihodkov.
V letu 1929 je Sokolsko društvo uspelo zgraditi Sokolski dom. To je bil eden izmed najpomembnejših dogodkov v delovanju društva, saj so bili pridobljeni lastni prostori za vadbo, ter kulturno dejavnost. Dom je eden izmed najlepših Sokolskih domov v Sloveniji. S to pridobitvijo je samo mesto Murska Sobota dobilo objekt za številne aktivnosti in priljubljeno shajališče mladih, obiskovanje akademij, dramskih, lutkovnih in glasbenih predstav. Skratka, ponudba je bila pestra in sama športna in kulturna dejavnost je zaživela. Iz zapisa je razvidno, da je bila ponudba izjemno bogata in zabeleženo je obilo uspešnih dogodkov.
Zadnje aktivnosti v letu 1941, po opravljenem dvajsetletnem delu, so bila zadnja dejanja sokolstva v Murski Soboti.
Po vojni, ki je terjala številna življenja Sokolov iz našega mesta, sokolska dejavnost ni več zaživela. Vsem, ki so v minulem obdobju sodelovali v tem gibanju je bila v letu 1945 izrečena zahvala za delo. Sokolska društva in čete niso nadaljevala prisilno zaključenega dela s pričetkom vojne…
Ljubiteljem športnih aktivnosti in športnim delavcem so bile v letu 1945 ponujene nove oblike organiziranosti…..
Uspešno enaindvajsetletno delo Sokolskega društva Murska Sobota pa bo ostalo v spominu, kot izjemno obdobje športnega in kulturnega dela, ki ga je potrebno jemati kot vzor, saj so bili opravljeni prvi koraki organizirane športne in kulturne dejavnosti v našem mestu s številnimi novimi oblikami dela in ponudbe v življenju občanov…
Zapis: »Soboška sokolska leta 1920 – 1941« predstavlja zgodbo ustvarjalnega dela Sobočanov na športnem in kulturnem področju …
